ponedeljek, 31. oktober 2011

Tagec

Moj prvi tagec, ki ga prijavljam na izziv CRAFT-alnice.


Štampiljko WMS sem istočasno odtisnila tako, da so storži rjavi in iglice v zeleni barvi. Tagec sem osenčila z distressi ter posprejala s pearl Glimmer mistom. Da bi dosegla bolj zimski učinek, sem nanesla še nekaj umetnega snega. Bunkice so tudi del štampiljke WMS, ki sem jo izrezala z najmanjšim ornamentom ter pritrdila s 3D blazinico.

Ker ima zaradi senčenja nekoliko starinski pridih, ga prijavljam tudi na izziv pri ABC Christmas challenge.

sobota, 29. oktober 2011

Less is more #39 - zvezde

Skoraj že celo leto po malem izdelujem novoletne čestitke in tudi današnja tema na LIM izzivu je zelo primerna za izdelavo novoletne čestitke.




Na žalost danes tukaj ni bilo prav nič sončka, pod lučjo pa se vse blešči, zato so fotke bolj tako tako.

četrtek, 27. oktober 2011

Less is more #38 - polka dots & WMSC#70

Včeraj sem dobila nove "igračke", ki jih je bilo potrebno takoj preizkusiti. Nastale so tri bunkaste voščilnice.

Prvo, pikasto, prijavljam na LIM izziv, kjer želijo pike.




Vse tri so nastale na podlagi skice WMSC#70.

torek, 25. oktober 2011

Passo doble

Že poleti sem jo želela izdelati, vendar doma nisem imela prave barvne kombinacije perlic.


Je zelo preprosta za izdelavo. Še največ časa mi je vzelo zaključevanje laksa, saj sem tokrat uporabila nekoliko debelejšega, ki pa se raje zmuzne, zato ga je potrebno dobro preplesti. 


Ta vikend je bila Ljubljana v znamenju Ljubljanskega maratona, največje tekaške prireditve na tem koncu. Vzdušje je bilo kljub turobnemu in hladnemu vremenu fantastično. The stroy machine so s svojimi tolkali pognali adrenalin po telesu, da si skoraj poletel s štarta. Tekla sem na 10 km in bila z rezultatom 58:44 izjemno zadovoljna, saj sem še dobra dva meseca nazaj naokoli krevsala z berglami.

torek, 18. oktober 2011

Prihaja jesen

Slabo uro nazaj sem želela pospraviti disresse nazaj v predal, ko sem se spomnila, da bi bil še čas, da ujamem izziv na CRAFT-alnici. Prav na hitro je nastala tale jesenska čestitka:


Listke sem odtisnila z distressi ter še malo osenčila kvadratke, prav tako je z distressi osenčeno rdeče ozadje.


Tokrat izziv res lovim za mišji repek ;)

nedelja, 16. oktober 2011

Dvojna doza Krasa in burje

Prva doza je bila v soboto, s kolesom. Nameravala sem se udeležiti prireditve S kolesom po Krasu, potem pa so se stvari obrnile malce drugače in tudi trasa je bila potem povsem drugačna. Start pri železniški postaji v Braniku ter najprej z burjo v hrbet proti Novi Gorici. Od tam vzpon na Opatje selo. Ko si enkrat na planoti, misliš, da je vzpona konec, vendar te za vsakim ovinkom počaka hupseček in višinci se kar nabirajo. Vso pot od Opatjega sela, skozi Kostanjevico na Krasu, Vojščico ter do Komna je burja kar pošteno pihala v prsa. V Komnu postanek za en vroč čajček, potem pa še malo gor in dol ter spust do Branika. 

tihožitje na Krasu

Za zaključek čudovitega dne pa še odlična kosilo-večerja v Dolu pri Vogljah (Krašovc, hvala za namig;) ).

Sadno zelenjavna juha

V nedeljo še ena doza Krasa ter prav tako burje. Ogled predstave in kobilarne Lipica. 


Veliko bolj mi je burja prišla do živega v nedeljo, pa čeprav sem imela na sebi več oblačil kot en dan prej na kolesu. In baje, da je pihala le "zmerna" burja.

četrtek, 13. oktober 2011

Če ne bi bilo potrebno....

... toliko brusiti, bi bili ti obeski že zdavnaj prej dokončani. Tako pa so več kot en mesec čakali, da je prišel njihov trenutek.


nedelja, 9. oktober 2011

Šivanje aplikacij

Včeraj sem bila v Radovljici, kjer je Kreartiv vodila več delavnic kreativnega šivanja, med drugim tudi šivanje aplikacij. Rezultat skoraj 6 urnega šivanja je pogrinjek s kavnim mlinčkom.


Ker je potrebno vsak košček, ki se ga prilepi na osnovo, tudi obšiti, je ta vrsta šivanja izredno zamudna. Še posebej, če si tako picajzlast kot jaz in želiš že prvi izdelek narediti kot se šika in zato vse okrogline šivaš tako, da ročno poganjaš mašino. Moj izdelek je še vedno daleč od perfekcije, vendar če ga pogledaš s kakšnega metra, napak skoraj ni opaziti ;)


nedelja, 2. oktober 2011

S kolesom na morje

Končno enkrat bi lahko zase rekla, da sem imela pravi timing. Ravno pravi čas sem se sestavila nazaj, da sem lahko z BC Ladies včeraj odšla na izlet s kolesi iz Ljubljane do Portoroža. Gre za že tradicionalni zaključni izlet, kjer je na prvem mestu užitek na kolesu in nikakor ne hitrost.

Ker skoraj 4 mesece nisem sedla na kolo, bi bilo utopično pričakovati, da bom zmogla celo pot na kolesu, zato sem se odločila, da v Ljubljani prisedem v kombi k našemu "tehničnemu direktorju" ter se na kolo spravim šele v Postojni.


Udeležba se je glede na lansko leto več kot podvojila, zato so se ladies razdelile v dve skupinici in krenili smo proti morju. Predvideni postanki so bili v Logatcu, Postojni, Kozini, Rižani ter cilj v Portorožu. Spremljevalci so imeli še bistveno več postankov, saj je bilo potrebno počakati na kolesarke, posneti kakšno fotografijo, ni pa manjkala niti harmonika, ki je bila še posebej dobrodošla na vzponih.

Po malici v Postojni (takrat so imele naše ladies za sabo 50 km, pred sabo pa še slabih 80 km poti) je bil torej čas, da po štirih mesecih ponovno zajaham svojega črnega vranca. Po eni strani je v meni vrelo nestrpno pričakovanje in veselje, po drugi strani pa še vedno ni izginil strah, ki se je v meni naselil po poškodbi. Veselje do kolesarjenja je seveda prevladalo, naredili smo še eno mini skupinico in tako se je tudi zame začel pravi kolesarski izlet. Strah je kmalu izginil, ostalo je le neskončno veselje po vrnitvi na kolo, užitek v že kar kičasto lepem vremenu in čudoviti pokrajini.

Nekoliko naprej od Razdrtega smo srečali Maratonca, ki se je s kolesom že vračal z morja in naju je z Lucy ujel v svoj objektiv, v bližini Dekanov pa smo srečale še Staneta, ki se je prav tako že vračal s svoje ture do morja.

Foto: Maratonc
Na kolesu kljub tako dolgi pavzi in poškodbi nisem imela nikakršnih težav in končnih 78 prevoženih km je bil zame lep dosežek. Na koncu smo se seveda okrepčale z odličnimi testeninami, ki so padle na plodna tla.


Ker mi tudi tukaj moja ustvarjalna žilica ni dala miru, sem za vse udeleženke izdelala simbolično medaljo, ki jih bo spominjala na naš skupni izlet.


Sem že omenila, da je bilo vreme kičasto? Tukaj je še en dokaz, da je bilo temu res tako: